To je pesem za žalostno
kot jesen punčko zlatih oči.
To je šal za osamljeno srce,
ki ga duša boli.
Ta napev sva zaljubljena
skrila med svoje sanje za čas,
ko življenje pozabi na nas.
Danes ti, jutri jaz.
Ti si kot strune nekih tujih kitar.
Vsak dan jih plete neki novi mornar.
Se še sploh spomniš kdaj, kje si doma?
Veter pometa v ritmu starih stopinj
plesne korake, ki jih nosi spomin.
Melodija je takšna, kot si ti, žalostna.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
