Škoda, da ne bova nikdar skupaj pela,
se smejala, se smejala.
Škoda, da ne bova nikdar
rekla si besede hvala
za vse lepo, čudovito,
kar drug drugemu sva dala.
Z mano boš živel ob jutrih,
ko se v soncu sveti rosa,
ob poletjih zapoznelih
tekla bova k reki bosa.
Užival bom čašo življenja,
ki si ti mi ga podaril,
z vriskanjem, besedo kleno
ne, nikol’ ne bom skoparil.
Konec zdaj začetek je nov,
znova sem rodil se s tabo,
ti si v meni, jaz v tebi
in tako živel boš z mano.
Škoda, da ne bova nikdar skupaj pela,
se smejala, se smejala.
Škoda, da ne bova nikdar skupaj pela,
se smejala, se kdaj spoznala.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
