Jutri sklativa si zvezdo,
pomečkava sto rjuh,
osedlava divje konje
in odjezdiva na jug.
Jutri moja boš kraljica,
nesel te k potoku bom,
si hladila vroča lica,
mislila na najin dom.
Smeh bo jutri jok preglasil,
v brezju kos bo gnezdo stkal,
sosed bo sosedo vzljubil,
roko tujec tujcu dal.
Ti boš jutri moja roža,
zvezde ti ne bodo kos,
kaj uboge majhne zvezde,
kos ne bo ti vel’ki voz.
Jutri sklativa še sonce,
iz megle zgradiva dom,
jezo vrževa skoz’ okno,
res do konca srečen bom.
Jutri bo prišel gotovo,
le da tebe več ne bo.
Le zakaj sem čakal jutri,
mi srce bo počilo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
