Mala iz naše ulice
je zrasla, kdo ve kdaj in kje,
v čudežno dekle iz pravljice.
Srečal sem jo, onemel,
v srcu pa je glas zapel,
ki slišim ga, če hočem ali ne.
Poglej jo, kakšna je,
dekle iz pravljice,
taprava je končno zate.
Noro sem zaljubljen zdaj,
saj oba se pa skrivaj,
saj mama izvedeti ne sme,
da moje je, da moje je dekle.
Poglej jo, kakšna je,
dekle iz pravljice,
taprava je končno zate.
Njena mama me pozna,
tako kot cela ulica,
vse štorije življenja mojega.
Zato pa ne zaupa mi,
hčeri svoji ne pusti,
saj ne ve, da srce mi govori.
Poglej jo, kakšna je,
dekle iz pravljice,
taprava je končno zate.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
