Ujeta

Je to res,
si še tu,
globoko v meni,
nekje tu ob meni?

Je bil to
le ples
ali slepi objemi,
čisto zgubljeni?

Brez prihodnosti,
ranjenih oči,
gledaš me, a še bežiš.

Ujeta v trenutku,
kot je cvetje v vetru,
daleč od oči in
daleč od srca.

Ujeta v trenutku,
kot pomladno sonce,
ki stopi še zadnje
upanje snega.

Je to pot
do tja,
kjer se več ne poznava
in le sence za nama –

Hodijo
do tistih vrat,
kjer nekoč si mi rekel,
da vse lahko imava.

Zdaj pa ti si ti,
čisto druga jaz,
ljubim včasih dobro znan obraz.

Ujeta v trenutku,
kot je cvetje v vetru,
daleč od oči in
daleč od srca.

Ujeta v trenutku,
kot moreče sanje,
stara melodija,
ki jo vsak pozna.

Ujeta v dotiku,
kot je cvetje v vetru,
tiho uvenelo,
kot utrip srca.