Zadnjo noč v letu so ljudje bolj mladi,
vsi takrat so skupaj, ki se imajo radi.
Zadnjo noč v tem letu zaplešiva v srečo,
za vse dobro, kar želim ti, ni dovolj besed.
A zunaj tiho, tiho pada sneg,
na vrtove, na strehe, na poti,
želim si, da z odejo mehko zdaj
prekrije v novem letu vse skrbi.
Je polnoč minila, je leto že preč,
ga bova popila en glažek al’ več.
En glažek se sveti na sred’ te noči,
zmeraj te imeti, oh, ljubica ti.
Ko je polnoč bila, sva si obljubila,
da še bolj kot lani bova se ljubila.
Zadnjo noč v tem letu zaplešiva v srečo,
za vse dobro, kar želim ti, ni dovolj besed.
A zunaj tiho, tiho pada sneg,
na vrtove, na strehe, na poti,
želim si, da z odejo mehko zdaj
prekrije v novem letu vse skrbi.
Na zdravje, naj ves svet živi,
vsi prjat’lji in ljubica ti!
Želim si, da z odejo mehko zdaj
prekrije v novem letu vse skrbi.
