Tudi kadar zunaj piha
in siv je dan,
ko zvečer ti luna z neba
kaže svojo mrzlo stran.
Veter v krošnjah ne pojenja
v ta večer.
V srca naša pa prinaša
nam le nemir.
Za dežjem sonce kmalu naj posije spet,
tam sredi trnja je zrasel cvet.
Ko vsa narava vsepovsod ozeleni,
v življenja srečo nam up budi.
Val za valom morje v skale
vse dni buči,
naše pa življenje hitro,
oh, prehitro čas beži.
Sred’ vasi pa stara lipa
spet zacveti,
veter v njenih krošnjah šteje
nam nove dni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.