Jutri grem na morje, kako naj sploh zaspim.
Vprašaj mojo mamo, kako takrat težim.
A meni je vseeno, važno je le to,
od jutri naprej vse drugače bo.
Morje, sonce, plaža, tako bo zdaj moj svet,
ko mi je prevroče, grem na sladoled.
In če se zaljubim, zvezde mi preštej,
objemi me in me rad imej.
Ko sem na morju, se spremenim,
lahko se smejem in se sprostim.
Doma je dolgčas, nikogar ni,
saj vsi na morje so odšli.
In ko vse težko se zdi,
spomni se poletnih dni,
nekoč se bova spet morda
tam ob morju srečala.
Čas prehitro teče, ko nam je lepo,
spet jesen prišla bo, vsem nam bo težko.
Le spomin na morje vedno bo ostal,
ko sva se razšla, ta prstan si mi dal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
