Gledam te, kako si greš počasi z roko skozi lase,
zdaj boš odprla še en gumb na prsih svoje polne bluze.
Gledam te, na vsakem prstu pet ljubimcev vlečeš za nos
in sploh ne slišiš, kaj ti pihajo na dušo mokre sanje.
Zato priznaj, da tisto majhno zvezdico,
ki se v očeh navihano smeji,
lahko prižge le angel s svojo puščico,
ko pride čas za malo nežnosti.
Pravijo ti, da si lepa, da dišiš kot rožica,
nežna kot so cvetni listi v barvi vročega srca,
očitno te še ne poznajo, drugače si začarana.
Gledam te, kako pogrešaš ples pogledov in potnih dlani,
rdeča lica, ki jih barvata skrivnost in čar spominov.
Zato priznaj, da tisto majhno zvezdico,
ki se v očeh navihano smeji,
lahko prižge le angel s svojo puščico,
ko pride čas za malo nežnosti.
Ko ti zapičiš nohte v hrbet, je vseeno s kom si b’la,
ko ti mi rišeš zemljevide, je vseeno, kam boš šla.
Slišiš štiri vroče želje, pridi, greva znova, spet.
