Ljubljana

Izvajalec: Zlatko
Avtor besedila: Zlatan Čordić - ''Zlatko''
Avtor glasbe: Anže Kacafura

Tuki rojen, tuki vzgojen,
tuki še en teb prepuščen,
na tvojih cestah zgublen.
Usoda moja, veseu, da ni tvoja.
Nism zgubu use, ker še nism predou boja.
Ostou sm brez brata, brez auta, brez žene,
lahko uzeu bi si življenje,
sam Ljubljana brez mene
ne bi mela duše, klopce ne bi mele družbe,
ne bi jst biu klošar, če ne bi zgubu službe,
skupi se boril smo, da to bo druga Švica,
resnica je pa ta, da se sam za druge Švica,
rdeča so mi lica, boleča hrbtenica,
pod mojim plaščem lidra, Ljubjana mi jo zrihta,
zutri gifla gledam lopove iz vlade,
v šolo hodt mlade, mal drobiža pade,
ne si mislt, da sm zgubu sanje,
za vs sam sm klošar, zase utrip Ljubljane.

Ljubljana moj je mest,
njen sm angel iz nebes,
Ljubljana moj je mest,
dobrodošli v Ljubljano!

Otrok tega mesta, inspirira mene cesta,
moje mesto men je sveto, komi čakam, da bo fešta,
noč na Ljubljanici, sporoč očiju, mamici,
živimo za dan, k bomo plaval v Ljubljanici.
Koga mot, da smo prestolnca, to je bolnca,
uzemte vlado, parlament, postavmo kip od Voranca.
Dobrodošu kot študent, nudmo dobro izobrazbo, slabe plače,
odkrivamo z dobro glasbo, ne grem iz svoje kože,
jst in men podobni nismo Plečnikove rože,
ljubljanski zmaj men nikol ni niti lizu,
cene flatov so visoke tko k dame v Parizu,
bejbi, garantiram ti, Ljubljana je moj raj,
če ne bi mela čara, Loša ne bi vraču se nazaj,
čilam, pijem čaj, to ne morm ti povedat,
z eno besedo, Merak, to morš pridt si pogledat.

Ljubljana moj je mest,
njen sm angel iz nebes,
Ljubljana moj je mest,
dobrodošli v Ljubljano!

Zaupi v besede moje, pride vse na svoje,
Ljubljana s tabo diha, poje ti, si dekle moja.
Dobra sm po srcu, dobra sm po duši,
so predrage cene flatov, so pa krivi drugi.
Enkrat bo postala dama, mesto brez bede,
da prideš do željenga cilja, z delom brezveze,
ti si en od teh, mam te na očeh,
sprejeu si moja krila, k si biu na tleh,
bla sm tvoja dobra vila, od problemov sm te skrila,
kazala ti pot do cilja, poslušala besedila,
k sta z Igorjem hodila, mojo barvo sta drobila,
veš, kako se z mano čila in ne zmede te obraz,
ki rad z mano keš obrača, misl, da sm last njegova,
jst ostajam večno vaša, to da sm prestolnca,
dost jih v dilemi je, ti si več k glavno mesto,
srce Slovenije.

Vse pravice pripadajo avtorju besedila.