Težko pogledam ti v oči,
da ti povem,
jokala bi za vedno.
Ker ležanje sredi cest
in gledanje zvezd,
če tebe zraven ni, je bedno.
Začelo me je skrbet’,
da te nikol’ ne bom več mogu objet.
In da nisem brez strahu,
da ima nekdo te drug.
In da nisem brez strahu,
da ima nekdo te drug.
Vedno b’la si lepa,
na žalost slepa,
da vid’la bi to, kar se z očmi ne da.
Bil sem iskren, morda preveč,
hotel sem dobro, a ne znam
več kot to, da sebe ti dam.
Začelo me je skrbet’,
da te nikol’ ne bom več mogu objet’.
In da nisem brez strahu,
da ima nekdo te drug.
In da nisem brez strahu,
da ima nekdo te drug.
Kol’k je težko razumet teh nekaj besed,
da ne moreš me več videt’ in da nočeš me imet’.
Vse tiste dolge noči in tvoje lepe oči,
a kaj, ko tebe osrečujejo napačne stvari.
Ker v mojih očeh jaz vidim sam še tvoj smeh,
a tebi do smeha več ni, vsi spomini so šli.
Jaz preveč te ‘mam rad, da bi ti pustu it.
Poslušaj srce, poslušaj, kaj govori.
Ker se ne da, ne da zapret’ srca.
In da nisem brez strahu, da ima nekdo te drug,
da ima nekdo te drug.
Začelo me je skrbet’,
da te nikoli ne bom več mogel objet.
In da nisem brez strahu,
da ima nekdo te drug.