Gledam te, poslavljaš se in greš …
Za sabo puščaš tisoč besed,
nikoli se več ne ozreš,
med nama je vse izgubljeno,
toliko še neizrečeno.
Tvoje besede so hladne kot led …
Bodejo me naravnost v srce,
ki bilo le zate je,
rabim te, a tega ne priznam,
odhajaš, odrivaš me stran!
Vedi, raje umrem, kot da bi te delila,
da bi zate bila druga violina.
Vem, da dal ji boš vse, ona te bo ljubila,
imela, imela vse.
Vedi, raje umrem, kot da bi te delila,
da bi zate bila druga violina.
Vem, da dal ji boš vse, ona te bo ljubila,
imela vse, kar sem jaz izgubila.
Kdo mi bo brisal solze,
kdo me bo v temi objel,
kdo bo zacelil rane,
ko ti boš odšel?
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
