Danes pišem ti, kar ti ne znam povedati v oči.
Moj kompas si, ki mi kaže smer, ko upanje izgubim.
Da je Tam nekdo, ki razume me,
tam nekdo ki dobro ve,
ko sem na tleh in da mi moč, da se dvignem spet.
Rad te imam bolj kot sebe, bolj kot zrak,
bolj kot jutro, bolj kot mrak, a ti pokazati ne znam.
Da rad te imam in ko enkrat bom zaspal,
se spomni kaj nocoj ti priznam, na vse, kar imam,
brez tebe ne znam.
Čas je reka, ki pušča sledi
in ne ustavi se, brez milosti.
Leta tečejo, a ne zabrišejo tega kar sva dala si.
Ko bova stara, siva, brez moči
in me vprašaš kaj pomeniš mi,
ni teh besed, ni teh stvari.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
