Glava je prazna in srce mi razpada,
ko tu stojim sam na robu prepada,
vse življenje je ena bedna gnjavaža,
obalna straža totalna blamaža.
Ne vidim razloga in ne rabim motiva,
a vem, nekje v men je perspektiva,
ne vem, kaj hočem, ampak hočem to zdaj,
ne vem, kaj hočem, ampak hočem to zdaj.
Daj pomagaj mi, če znaš,
daj pomagaj, če imaš čas, ker …
Jaz te rabm tukej zdej, dej pomagej mi čimprej,
ker rabm te ekstrasupermegafakinnujno.
Jaz te rabm tukej zdej, dej pomagej mi čimprej,
ker rabm te ekstrasupermegafakinnujno.
Kot bi lebdel brez tal pod nogami,
slepa sreča nas obkroža, nas mami,
vse blefira, statira, pozira,
nihče več ne vstane, kriči, protestira.
Objema me zona somraka,
kot da po žilah se dolgcajt pretaka,
ne vem, kaj hočem, ampak hočem to zdaj,
ne vem, kaj hočem, ampak hočem to zdaj.
Daj pomagaj mi, če znaš,
daj pomagaj, če imaš čas, ker …