Rabil sem čas, whisky in prebedelo noč,
da prebavil sem ta poraz
in spet odkril, kdo sem jaz.
In ja, spomin je še pekoč,
naredil sem sto napak,
a nisem samo jaz bil tak.
Bil sem jezen na tebe, jezen na vse,
ko rekla si mi: »Žal, to več ne gre!«
in jaz sem si preveč k srcu gnal,
a ti rekla si: »Boš videl, da imam prav!«
Brez zamere! Vse bo ok.
Bil bi že čas, da pozabiš vse
in počasi greš naprej.
Brez zamere! Spet prijatelja?
In kaj, če hotel te bom nazaj
in se to zdaj več ne da,
a boš vseeno odšla?
Brez zamere!
Vem, dala si mi marsikaj
in oprosti mi še tisočkrat
za vse, kar sem izrekel takrat.
Bil sem lesen in bil sem premlad,
nisem vedel, kako naj te imam rad,
ti si s prstom name kazala,
a nisi razumela, da kriva sva oba.
Brez zamere! Vse bo ok.
Bil bi že čas, da pozabiš vse
in počasi greš naprej.
Brez zamere! Spet prijatelja?
In kaj, če hotela boš nazaj
in se to zdaj več ne da,
a boš vseeno odšla?
Brez zamere!
Bla si jezna na mene, jezna na vse,
ko rekla si mi: »Žal, to več ne gre!«
A takrat si verjela, da imaš prav,
a vsem jasno je, da obema je zdaj žal.
Brez zamere! Vse je ok.
Bil je že čas, da pozabiva vse,
življenje gre naprej.
Brez zamere! Še prijatelja?
In kaj, če želela bi nazaj,
če se nekoč spet najdeva,
vem, da bova ljubila.
Brez zamere!
