Kot bi me z neba zadela strela,
je srce zlomila na dva dela.
V enem je ponos, ki jezo snubi,
v drugem bolečina, ker jo ljubi.
Niso dnevi več, kot so bili,
davno so vsi pozabljeni.
Aaa, a ko ostarim,
ooo, vse ti oprostim,
klel usodo bom vse dni,
ker imela zame ni
niti malo milosti.
Aaa, a ko ostarim,
ooo, vse ti oprostim,
dvigam čašo za oba,
pol življenja mojega
si v nič pretvorila.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.