“Janez, tale je pa za mikroskopirat.”
In tko se Janez je začel sekirat,
dolžine ne morš izbirat, naravi se ne upirat,
a dokler je bil živ, se v živo meso šel sekirat.
Že k mejhn poba ni hotu si priznat,
da njegova bla, no ja, rečmo temu bl mejhna goba.
Špricu jo je s preparati, a vedno ista zgodba,
pizdil na Gospoda, zakaj zgodila taka je nezgoda.
Kompliciru, kompliciru, pol pa ratu je kompleks,
kr naenkrat pa ideja:
“Janezek, zakaj ne greš na mizico,
kjer ti rešl bodo krizico, da boš mel normalno pimpiko,
da boš lahk funkcioniše na velko.
Je vidu že Pepelko, nč ni mogl ga ustavt,
batino bo res mel velko,
predolg cajta se je vleklo,
zdej ga bodo one vlekle men!
Ajde, Johnny, gremo zdej, He-Man!
Janezek, Janezek pa komplekse ima,
ker ima premajhnega,
ni zadovoljen, kar narava da.
Janez korenjak se šel je operirat,
ne sprememba mala, na velko hoče transformirat.
“Največji na izbiro, tega mi pršite,
dvakrat boste mogl pomežiknt, da ga v objektiv dobite.”
Zdej stoji pred kliniko, pogled ponosnega moža,
porno industrija, nasledna destinacija.
Iz Slovenije odide, ves zadihan v Unijo pride,
da porine, kt ponosen sin slovenske domovine.
Kavsu, kavsu, kavsu je vse,
kavsu, kavsu, kar leze in kar gre.
Kavsu, kavsu, hočem, da se dere mi,
kavsu, kavsu, slovenski Ron Jeremy.
Padale so Švedinje, padal je v danke,
veliki ambasador fuka zdej za franke.
Bolničarko, junfrco in matko,
čeprou imel dolgina, potegnu je ta kratko.
Potegnu vn je curo, dolga bla k metla,
a takrat se kača med noge je zapletla.
V časopisu nasledn dan omemba:
“Superstar Johnny porno, odjebu je na štengah.”
Janezek, Janezek pa komplekse ima,
ker ima premajhnega,
ni zadovoljen, kar narava da.
“Bratje in sestre, tukaj bomo pokopali Janeza Otepača.
Ne deri se, Jerica, saj veš, da je bila velika merica.”
