Potuješ skozi moj čas,
sem kakor kaplja na tvoji dlani.
Le kdo mi slika pomlad na obraz?
Daj, ugani.
Ko raziskuješ moj svet,
tudi moj molk in tišino ujemi.
Včasih ljubezen ne rabi besed,
daj, verjemi.
Tvoj strah je odveč, senco dvoma izbriši,
si pravi ton za vsak moj akord, saj slišiš.
Zdaj me že poznaš, vedno hočem naprej,
drugačna in samosvoja,
polna navdiha in novih idej,
a dvesto procentno tvoja.
Saj me poznaš, vedno iščem izziv,
nikdar ne ustrašim se boja.
Če kdaj se razjočem, nisi ti kriv,
sem dvesto procentno tvoja.
Preko neštetih ovir
do svetlih sanj se prebijava skupaj,
ob tebi najdem tolažbo in mir,
daj, zaupaj.
Tvoj strah je odveč, sence so le prividi,
si delček za moj mozaik, saj vidiš.
Zdaj me že poznaš, vedno hočem naprej,
drugačna in samosvoja,
polna navdiha in novih idej,
a dvesto procentno tvoja.
Saj me poznaš, vedno iščem izziv,
nikdar ne ustrašim se boja.
Če kdaj se razjočem, nisi ti kriv,
sem dvesto procentno tvoja.
Prosim, da mi zaupaš,
prosim, da mi verjameš,
saj vendar čutiš, da sem tvoja,
ko me objameš.
