Isto jutro, isto sonce,
ista pesem ptic zjutraj me zbudi,
dan podaja mu roko,
včeraj je utonil v preteklosti.
Dnevi neusmiljeno hite,
puščajo sledi,
ljudje kot sence križajo mi pot,
konec poti, ker tebe ni.
Tava mi pogled v neznano,
vse, kar uzrem, spominja nate me,
slike ostale so, trenutki sreče
na papir odtisnjeni.
Zbledele bodo slike, jih načel bo čas,
a spomin bo živel,
praznina v mojem srcu ostaja
skozi vse dni, ker tebe ni.
Isto jutro, isto sonce,
ista pesem ptic zjutraj me zbudi,
dan podaja mu roko,
včeraj je utonil v preteklosti.
Vem, nazaj nikoli več
ne vrneš se,
hvala za življenje in ljubezen vso,
hvala ti.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.