Naj povem vam ta večer zgodbico veselo,
ko sem še kot mlad fantič v mesto potoval.
Tam na vlaku srečal sem deklico čemerno,
zviška, kakor miss sveta me je gledala.
Na peronu naskrivaj ji pomežiknem,
ona pa pogledala je v tla.
Zdaj objamem te lahno, tiho pomislim,
ko zardela lička so, kot jabolko.
Sanjal sem vsak dan, da sem jo srečal.
Nežno, krhko, kakor cvet, ki dehti.
Ljubil jo in dal vse, kar bi želela,
gospodar bi bil njenega srca.
A minila leta so, nanjo sem pozabil.
Le obris v spominu še hranil sem skrbno.
Nekega večera pa se pogled ustavi
na sanjavi deklici, z zlatimi lasmi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
