Zunaj dan, kot se šika in on lep kakor slika,
vabi me na obalo, da razvajal bi me malo,
a dobro vem, kaj roji mu po glavi, kaj počel bi z menoj.
Ne, ne, le avantura, to zame ni,
nikoli se ne ustavljam na pol poti
in ne pozabi, ko me snubiš, da večno ljubil me boš.
Lahko mi nosiš bisere, rubine,
oblačiš me v zlato, obleke fine,
vse obljubljaš, pa me ne zanima,
nisem ta razvajena deklina,
saj pri meni velja le moč srca.
Vse ti dajem in zahtevam vse,
tvojo dušo, telo in čisto srce
in ne pozabi, ko me snubiš, da večno ljubil me boš.
Lahko mi nosiš bisere, rubine,
oblačiš me v zlato, obleke fine,
vse obljubljaš, pa me ne zanima,
nisem ta razvajena deklina,
saj pri meni velja le moč srca.
Ne protestiraj, obračaj oči,
ne nudi nekaj napol,
jaz prepoznam pravo moč srca,
le ta pri meni velja.
