Živel je stari muzikant ki frulo je igral,
nikoli mu ni dolgčas bilo se vedno je smejal,
na pragu on posedal je vse opazoval,
če kdo ga kaj vprašal je se vedno je zlagal.
Najrajši od vseh je imel brhke deklice,
natrosil jim je kup laži verjele so mu vse,
vsaki rad pokazal je svojo kamr’co,
imela majhno okence in mehko postelj’co.
Pokaži Franček frulo pokaži frulico,
s katero si navlekel dekleta v kamr’co.
Le kaj je na tej fruli le kakšen glas ima,
ko dekle pride ‘z kamre rdeča lička ima.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
