Vem, da nisem prvi, ki ne zna
stop’t na divji vrh sveta
in ne bom ta zadn, k’ te vidu v sanjah.
Kolk jih je pred mano dihal’ zrak
in kolkim se rodi najlepši otrok?
Kolk jih še pride sem za nami v ta rod?
Sem pa edini, ki nosi najino kri,
jaz sem edini, k’ tvoj jok umiri.
Jaz sem edini, k’ ne obstaja,
ne obstaja brez tvojega sveta.
Vem, da nisem prv’, ki ne spi
zarad’ udarcev in skrbi
in ne bom ta zadn, k’ se enkrat ne zbudi.
Drugim sem kazal svoj nasmeh,
drugi so videl’ solze na tleh,
drugi so grizl’ kožo z mene spet in spet.
Ampak sem edini, k’ s tvoje rane liže kri,
jaz sem edini, k’ tvoj jok umiri.
In samo edini, k’ ne obstaja,
ne obstaja brez tvojega sveta.
In vedno več je upanja v ta svet,
slišal sem, da z mano hočeš živet’
in s tem edino to življenje dat’ zame.
Zato sem danes jaz vdihnil zrak,
danes je moj najlepši otrok
in danes zaspim, ker jutr’ s tabo se zbudim.
