V sobani poet sedi,
v upanju, da prave rime dobi.
Za vsak trenutek, ki ga je doživel
v življenju, na svetu, zanj polnemu gorja in milosti.
Morda je prav tudi to,
temu naj sodi le zdravo telo.
Vem pa, da vse temelji le na tem
in vsem to povem: Al’ bi radi dober fix ali le pot v x?
Vsi vemo, da nekateri bi radi še čarati znal’,
vsi vemo, da za minuto bi slave sebe prodal’.
Žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako,
da samo sranje na police filajo.
Vsak policaj bil je tat
in vse belo spremeni se v temno,
če bi od zadaj jih osvetil z lučjo.
In vse gre tako, od pisal olikancev, v ušesa blaznežev.
Vsi vemo, da nekateri bi radi še čarati znal’,
vsi vemo, da za minuto bi slave sebe prodal’.
Žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako,
da samo sranje svetu filajo.
Sam je pravil, da je pisal, kar je čutil,
danes pa prodaja neke slinaste, niti omembe vredne pesmi.
A vsi ne vedo, da so nasedl’ vsem tem hinavskim lažem,
ne vedo, da le strmijo v stvari, ki v bistvu jih ni.
Žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako,
da samo sranje na police filajo.
Ne vedo, ne vedo…
