Z neba ne bo pritiska na to gorelo noč.
Povabljeni na travi se drevi snidemo.
Na strehi pločevine poplava sinergij.
V obliki evforije drznim se proži prst s pesti.
Vseeno kolk denarja, vseeno kera snov,
noben ne opozarja, razvrat je protokol.
Dlani se nam potijo, v vročini vre kraval,
na vrhu zvezde moje hladijo krop iz tal.
Ni dovolj ni dovolj ni dovolj disco minimal.
Ni dovolj pravih pizdarij, ni pravil.
Da ne bo, da ne bo, da ne bo stradal ilegal.
Tu na meji ni kontrole in ni meril.
Do zore krik dejanja, do zore fizika.
So krila čisto prava, ni fantastika.
Dviguje sloj kisika, dviguje sile v nas.
Naj nam kdo ustavi čas!
Objeta polt v idile kovtre se topi
in nevede bele zenice oko dobi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
