Kadar srce boli britve režejo,
vratove do krvi trupla padajo,
a na koncu spere dež vse poražene,
prepih v žilah le,
stre ljudi in umaže pesti.
Ta naiven zadn ples,
ne bo nam dal peres,
le grozljive slike pred ime,
in nazaj korakov ni le kraj,
koder tema je kraljica saj.
Trpljenje pije znoj in solzi oči,
težko je bit heroj iz objestnosti,
ni treba žlice gret in žret vseh teh tablet,
v glavi sproži plaz in za zmeraj ustavi nam čas.
Zdaj umira na dežju,
nikogar ni nikjer,
zdaj je sam in zanj ostaja le nemir,
in krvavo bo meso,
spomin ohranjalo,
na jesen komu bo dih ustavilo.
Ta naiven zadn ples,
ne bo nam dal peres,
le grozljive slike pred ime,
in nazaj korakov ni le kraj,
koder tema je kraljica saj.
Zdaj umira na dežju,
nikogar ni nikjer,
zdaj je sam in zanj ostaja le nemir,
in krvavo bo meso,
spomin ohranjalo,
na jesen ko mu je dih ustavilo.
