Nekje na dnu je oblast,
a midva nisva njena last,
kot da bi, kot da bi brez naju vrela.
Dolga pot, polna anekdot,
pizdarije vsepovsod,
a nato, a nato je izparela.
Ukradla je čas,
vzela najboljši zrak.
Naj ubijava kot vsi
naokoli, brez vesti
in tako oba umreva.
Kje je bistvo, kaj je bog?
Prerojeno bo prišlo,
oni dan, ko noben naju ne ovira.
Prišel bo nov čas,
prinesel bo boljši zrak.
Od tu greva do sonca, do konca
in tam zdaj lahko dihava naprej.
Le kaj nama fali? Kadar sva srečna sva večna.
Nazaj naju ne bo, naju ne bo, greva od tod!
Prihaja nov čas in boljši zrak,
vse bolj lahkoten je korak.
Svobodno odslej bije srce,
bije v ritmu naprej.
Vzela sva čas,
vzela najboljši zrak!
Od tu greva do sonca, do konca
in tam, tam oba zdaj lahko dihava naprej.
Le kaj nama fali? Kadar sva srečna sva večna.
Nazaj naju ne bo, naju ne bo, greva od tod!
