Tam na vrhu Triglava je velika žaba,
ki ogromna usta ima, kakor črna baba.
Kot komarja te požre, v želodec skrije
in potem namesto soka vode se napije.
Jaz pa našla sem zaklad, tam za staro hišo,
notri tisoč je stvari, toda prave niso.
Kdor vzame si cekin, ta več nima sreče,
kdor bogat postane z njim, nosi prazne vreče.
Praviva se same bedarije,
nama čas tako hitreje mine.
Ko sva sama, samo to je z nama,
da se malo hecava in se smejeva.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
