Preden zaspim, še čutim utrip,
še slišim njen glas, ki šepeta mi na uho.
Predstavljam si, da ta trenutek je prišla,
spet tu je pomlad, naravni zaklad,
ko v cvetju se prebujava.
V temi bedim in ne spim,
bližine njene si želim.
Predstavljam si, da spet je prišla,
s seboj prinesla je pomlad,
sonce in smeh v očeh prinesla je nazaj.
In vem, da nekje zdaj srečna je,
s poljubi nežno zbuja se,
misel nanjo me boli,
ker ljubezen v srcu še živi.
In vem, da v mislih je z menoj,
da želiva isto si oba,
a žal usoda takšna je,
da s poljubi zbuja se drugje.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
