Navihano dekle, sem jaz, to vem,
a kaj, ko zaljubiti se ne smem.
Mi očka pravi, da to ne gre,
a kaj, ko mene kar razganja že.
Me fantje vabijo v svoj objem,
gradove zidajo, jaz tja ne grem.
Moj srček bije le za enega
in lička rdeča so, ko z mano se crklja.
Me fantje vabijo v svoj objem,
gradove zidajo, jaz tja ne grem.
“Ti, nagajivka ti”, me kličejo,
a meni se smeji, ko slišim to.
Saj fanta pravega že dolgo imam,
z njim plešem in norim, ga več ne dam.
Moj fant je muzikant, ki dobro ve,
da njega ljubim le in njemu dam srce.
Pleševa sem, pleševa tja,
kakor pomlad sva, ki se ne konča (ja, ja).
Pleševa sem, pleševa tja,
luna se z nama igra.
Pleševa sem, pleševa tja,
čutiva v sebi zdaj ritem srca (ja, ja).
Pleševa sem, pleševa tja,
k zvezdam hitiva oba.
