Na zguljenih pasovih ždi planike cvet,
objema godca čez rame že mnogo let.
Pozna se časa sled – na njej je staro vse,
močno jo ljubi godčevo srce!
Zaprtih že oči vsak prst prijem pozna,
od mnogih je noči zato izmučena.
Ima dodatni gumb in skoraj ton enak,
kot ga imel nekoč je Lojze Slak!
Stara harmonika; ljubica iz lesa
dala si nam najlepše pesmi iz mladosti.
Stara harmonika, ljubica iz lesa,
poj mi v naročju lepe viže še naprej!
Kljub letom neizprosnim polke zmore še,
okras prelep so njene tipke biserne.
Pozna se časa sled – na njej je staro vse,
močno jo ljubi godčevo srce!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
