V dolini Trente lep se dan zbudi,
da Sočo prelepo v naročju obdrži.
Ob robu Pirana zdaj morje valovi,
deželi Terana po tihem govori.
Povejte, pr’jatlji, mar res ne veste, kje,
kje takšno srečo najdejo ljudje?
Slovenija je to, kjer moje misli so,
kjer sreča zaživi in v meni up budi.
To dom je moj, z zelenjem ves obdan,
na nebu modrina spremlja nas vsak dan.
Deželo kranjsko sonce obudi,
očaka Triglava slaviti zdaj hiti.
Kjer vino štajersko dušo nam odpre,
dolenjsko pa hitro obrusi nam pete.
Slovenija je to, kjer moje misli so,
kjer sreča zaživi in v meni up budi.
To dom je moj, z zelenjem ves obdan,
na nebu modrina spremlja nas vsak dan.
Slovenska zemlja je, pr’jatlji, jaz to vem,
najlepša na svetu, to vsakemu povem.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
