Bil si moj dan in noč, moje upanje.
Le kako naj dopovem si, da ne vrneš se.
Ena misel sva bila, eno sanjala.
Usoda vzela je vse, kar gradila sva.
V solzah sem sama, prosim Boga,
vzemi me, k njemu vrni me.
Brez tebe ni ne sonca in ne dežja,
brez tebe mi srce naprej ne zna.
Brez tebe ni ne sonca in ne dežja,
ni ljubezni, brez tebe tudi mene ni, mene ni.
Zdaj samo strah me je, gledam v nebo.
Kdo me bo varoval, ko mi bo hudo?
Vse, kar imela sem, izgubljeno je.
Le zakaj naj se borim? Moj svet utonil je.
V solzah sem sama, prosim Boga,
vzemi me, k njemu vrni me.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
