Pesem je včasih zdravilo, včasih pa je strup,
z veselja v norost sezida si most, z žalosti pa v obup.
Zatorej previdno jo jemlji, previdno z njo ravnaj,
odmerek pravi še na zemlji ti lahko pričara raj,
odmerek pravi še na zemlji ti pričara raj.
Le zapoj, čeprav ti v srcu je hudo,
vesele pesmi misli zle preženejo.
Le zapoj, ko ves vesel objel bi svet,
otožna ti pove, da vanj si ujet.
Poj si zjutraj, poj čez dan,
ob pesmi nikdar nisi sam.
Poišči pravo za zvečer,
če v srcu je nemir.
Poj veselo, žalostno,
z namenom poj al’ kar tako,
ta pravo rabiš pa zvečer,
da ob njej si najdeš mir.
Le zapoj, čeprav ti v srcu je hudo, …
Poj si zjutraj, poj čez dan, …
Poj veselo, žalostno, …
Poišči pravo za zvečer,
da ob njej si najdeš mir.