Pride dan, ko mirno greš,
sam ne veš, zakaj
in ko vstane novi dan,
ni poti nazaj.
Mirno greš in nič ne veš,
kam, ne kaj, ne kod
in pozabiš, da je prav
reči “srečno pot”.
Tudi ti bi rada šla
sama v nov večer,
a srce ti še ne da,
še je v njem nemir.
Še ne veš, če zmogla boš,
jutra se bojiš.
Lepša, kot si kdaj bila,
pred menoj stojiš.
Bisere imaš v očeh,
v soncu se blestijo,
da se v solze ali smeh
kmalu spremenijo.
Bisere imaš v očeh,
vsaj še dva razdaš.
V enem bo resnice sjaj,
v drugem bo le laž.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
