»$.O.$. plus 5., ha ha.«
»Sam’ za dame.«
»’Maš kar hočem, ustvarjena si zame.«
Ne dvom okoli geti, sam’ če fukajo hočajo obogateti.
Za priznanjem hlapeti, z rokami te hočem objeti.
Rekla si, da ne potrebuješ moškega. Odgovor zakva? Vem kva.
Čutiš k’ si osamljena, ljubezen je za dva.
Izbrala si napačne, izbiru sem napačne,
tvoje oči mi zgledajo drugačne, noge privlačne.
Ne mu oprostit’ tud’ če te pros’,
najd’ si en’ga k s tabo bil bi skoz’.
Vidu sem te predvčerajšnjim, b’la si z njim,
kva ti to sploh govorim.
Razumem jaz sem žrtev, ti si vaba, on navadna baraba.
Lubezen, k’ ti jo daje je slaba, zato pejd z mano.
Oblub’m, nikol’ te ne bom pustu samo. Greva? Ha.
Sanjal sem o teb’, s trdim sem se zbudu,
čutim, da je prav čas, ne bom te zamudu.
Skoz’ se bom trudu, a ne bom se utrudu, ker všeč si mi.
Vem, da zaenkrat še nimam dost’ šans,
da bi bil tvoj fant. Tega si tud’ ne želim.
Hočem te pa sam’ odpelat’ stran,
ker moj plan je, da te osvojim.
Zgubim se v očeh, prelepih laseh,
da bila bi skupi, vem bil bi greh.
Ker nisi moja in pripadaš njemu,
sem te hočem, borim se proti temu.
On te zavaja, s tabo se naslaja,
slepu mu verjameš in lažem ni kraja.
Misliš, da si srečna, daleč si od tega,
vsa ta ljuba stvar kar močno te bega.
A si neodločna, osamljena, nemočna,
on zamuja, a ti si zmeri točna.
Boljš si zaslužiš, zato se z mano družiš,
vem, da isto čutiš, vse počasi kužiš.
A ti ne pomaga, srcu ne verjameš,
čeprav sva za skupi, z mano dobro se ujameš.
Praviš mi, da ne rabiš noben’ga,
v srcu maš’ en’ga (mwa) ujem’ga.
Dosegel sem svoj cilj. Ni b’lo lahko, a dober se je odvil’.
Da bi nehu zdej, veš da to res ni moj stil.
Nekaj časa je minil’, še zmeri všeč si mi. A rečem ti.
Zaenkrat te mam’ še rad,
da vsaka zvezda je obsojena na propad.
Noben grad v oblakih ne more obstat’,
en obrat že začne neki druzga iskat.
Neki ni vredu, beybi čudn’ se obnašaš,
zmeri, k’ se vid’va eno isto me vprašaš:
»Kje si bil, s kom si bil in kva si delu?«
Vid’te stvar ni več ista k’t je bila v prvem delu.
Ljubezen mi na stran zgine,
mene pa pr’vlačijo sam’ fine ženske obline.
Vido sem drugo, zato počas pakiram,
pleya je pleya beybe, sam’ kuliram.
Fak, ne bi smel obljub dajat’,
strast je začela ugašat.
Ugotovo sem, da te niman rad,
čud’n se obnašaš in tega ne mislim več prenašat’.
Situacija se hitr’ spremeni,
ljubezen do konca dni obstajala je v pravljici.
N’č naju več ne veže, ne prenesem teže,
ko me v prsih reže, zato zdaj iščem sveže.
Nekaj časa sva že skup,
bolj kot si mi všeč, bolj všeč ti je drug.
Mogoče sem bil nor nate, a nisem glup,
ker jaz man tud’ dost drugih ponudb.
Dobr’ vem, da je moj čas preveč dragocen,
da bi se ukvarjal s tem, če ti to še kej pomen’.
Zmeri bil sem iskren, mogoče te to mot’,
nočem bit tvoj gospod, mnogo žensk je povsod.
In sploh ni važ’n kaj vse sva dala skoz’,
če ne greš naprej te čas povoz’.
Da bi srala o tem bi b’la norost,
nočem ljubezni, ki izgine, ko postane dolžnost.
Ker z’lo hitr’ se lohk’ zgodi,
da zaradi druge zavijem s poti.
Spet na začetku vem kaj sledi,
»Dežavu«, punca všeč si mi.
Sanjal sem o teb’, s trdim sem se zbudu,
čutim, da je prav čas, ne bom te zamudu.
Skoz’ se bom trudu, a ne bom se utrudu, ker všeč si mi.
Vem, da zaenkrat še nimam dost’ šans,
da bi bil tvoj fant. Tega si tud’ ne želim.
Hočem te pa sam’ odpelat’ stran,
ker moj plan je, da te osvojim.
»Zdi se mi, da mi je plan tud’ uspel ja.«
»Zgledaš malo osvojeno, zasvojeno, hehe.«
»Ja, ja.«
»Všeč si mi, res.«
»Všeč si mi ti, ti, ti, ti tud’ stari.«
