V noči, kot je ta, pristopi on,
sramežjivo pozdravi kot veleva bonton.
Obeta se lep romantičen večer,
čutim že rahel nemir.
Kozarček preveč poguma mu da,
pokaže, da rož’ce saditi zna.
A kaj bi menda vse počel on z menoj,
odgovorna za njegov bom obstoj.
Se hvali, da je mojster glavni za poljube,
a mislim, da so ga le same obljube.
Hej, Romeo, zakaj ti pada pogled?
Moje učke so zgoraj. Zakaj postajaš bled?
Hej, hej, sine, daj obriši sline,
glej me v oči, ko z mano govoriš.
Hej, hej, sine, daj obriši sline,
saj če boš tak, poljuba ne dobiš.
V kopalkah rad videl bi me,
naklada, ko gleda kamor ne sme,
šviga pogled mu že sem in tja,
a mislim, da ga mama čaka doma.
Ne, ne, ne, ne, poljuba ne dobiš,
ne, ne, ne, ne, poljuba ne dobiš.
V noči kot je ta,
želim si le malo nežnosti,
v noči kot je ta.
