Vino naj izpira rane, ti odšel si z njo.
Naj se ne zbudim iz omame, ker bolelo bo.
Pravijo, da čas ozdravlja, da v pozabo gre,
ne verjamem, vsako jutro težje je.
Razprl si mrežo svojega srca,
dotolkel mnoge žrtve si do dna.
Smejala sem se, da ne dam se ujet’,
a zrasel v srcu je rdeči cvet.
Na krilih sem slovesa gledala te,
ko si odhajal, šepetala: »Ne!«
Nisem priznala, da žalost noči
mi rodila bo solze v oči.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
