Prek širne ravnice prekmurskih livad
štorklje letijo, okras rosnih trat.
Prisluhnil sem vetru goričkih hribov,
spet kliče me k sebi, pridi domov.
Že jutranja zarja zlati mi nebo,
lastovke s petjem si gnezdo pleto,
pozorno prisluhnem, povsod je mirno,
topoli z ravnice si v vetru pojo.
In pesem spet išče, da najde si pot,
ko vidiš lepote, ki ni jih drugod,
da najde si mesto le sredi srca,
v neštetih lepotah razdaja se vsa.
Le pesem podarjam, tam je moj dom,
da te objame, prisluhni, postoj,
pesem ljubezni, pesem srca,
najlepših spominov, kar jih ima.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
