Hladno jutro je v meni,
ona šla je v temi.
Le spomin, solza in zbogom.
Kam je skrila vse poljube?
Kje pomlad riše obljube?
Bo metulj našel njen cvet?
Kje spal bo svet?
Poljube iskal bom kje drugje,
pomlad si narišem al’ pa ne.
Oblekel bom plašč in šel,
ves dan bom korake štel.
Metulj bo pač šel drugam sedet
in svet si bo našel drug planet.
Njo bo že vzel nekdo,
ki čuva nebo za njo.
Kam je skrila poljube?
Kje pomlad riše obljube?
Bo metulj našel njen cvet?
Kje spal bo svet?
Poljube iskal bom kje drugje, …
Metulj bo pač šel drugam sedet …
Edino, kar hočem,
nočem s spominom živet’ … Živet’ …
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
