Ustvarjena sva za življenje v dvoje,
da ob meni mirna se zbudiš.
Jaz tvoj vihar bom, ti boš moj morje,
varno me v valove uloviš.
In vedno ti priznam, brez tebe več ne znam,
sem kot bel galeb brez kril, ko nisem s tabo.
Občutek vedno daš, da ti najbolje me poznaš,
ko greva v neznano.
Spet začutil sem življenje, ko ob meni si.
Tvoj dotik mi daje moč, naj duša moja poleti.
Spet začutil sem življenje, novo se rodi
upanje, da znova našel pot bom do srca.
Ustvarjena sva za neskončna jutra,
za poljube, ko se zvečeri.
In ni viharjev, mirna so obzorja,
nad njimi nov se najin dan budi.
Najraje ti priznam, brez tebe več ne znam,
sem kot bel galeb brez kril, ko nisem s tabo.
Občutek vedno daš, da ti najbolje me poznaš,
ko greva v neznano.