Govorila mi je mati,
bilo mi je le 16 let:
“Kruha ni za vse v tej vasi,
moral boš v širni svet.
Ne pozabi te dežele,
ne pozabi teh bregov
in zelenih polj domačih,
kmalu vrni se domov.”
Zelenite, polja zelena,
ko zapuščam rodno vas,
poln zakladov tu je svet,
a nikjer ne najdem vas.
Zelenite, polja zelena,
z vami bom še nekaj dni,
nato se vrnem v širni svet,
a zelenite mi.
Bil je čas dolgih večerov,
ko sem sanjal rodni dom,
večkrat sem potiho jokal
nad pismom očetovim.
Leta dolga so minila,
danes zopet tu stojim,
božam moja draga polja
in potihem pojem si.
Zelenite, polja zelena,
ko se vračam v rodno vas,
poln zakladov tu je svet,
a nikjer ne najdem vas.
Zelenite, polja zelena,
z vami bom še nekaj dni,
nato se vrnem v širni svet,
a zelenite mi.