Ko ustaviš se
in ni več poti naprej,
ko se ti zazdi,
da ob tebi ni nikogar.
Ko želiš objem
in pomagal bi nasmeh,
bom ob tebi jaz,
da ti vrnem smeh na obraz.
Da odprem ti oči,
ko jih jok zamegli.
Sanjaj z menoj tisoč želja
vsakič, ko boš na tleh
in naj se znova vrnejo vse
iskrice v očeh.
Sanjaj z menoj tisoč želja,
naj se ustavi čas,
ko boš postavil spet na noge
to hišico iz kart.
Ko ti bo hudo,
vedi, da ob tebi bom,
da te pomirim,
grenke solze z lic obrišem.
Naj te ne skrbi,
saj nebo se razjasni,
veš, da slej ko prej
po dežju posije sonce.
Da odprem ti oči,
ko jih jok zamegli.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
