Hej, ljuba moja, ne vem, kaj je s tabo,
ko sem te oženu, veš, nism vedu to,
da na posodi se bo prah nabiral
in da po vsaki mi južni bo slabo.
Ma veš, ne morm vidt tvoje hrane,
te packarije ne morm spravit dol,
konzerve razne, ki mi jih pogrevaš,
so brez okusa, da mi prhaja gor, gor, gor.
Dej že zavihaj rokave
in skuhaj ta prave
slovenske, domače
jedače za me.
Goveja juha
najboljša je, ko se zakuha,
tenstan krompir na mladi čebuli,
da mi v želodcu nič več ne kruli
in da pečenka bo zapečena
in dosti velika
in s česnom solata slana in kisla,
tako, kot se šika.
Pri naši mami doma,
goveja juha je zmeraj najboljša bila,
njam, njam, njam, njam,
prav po domače je kuhala nam.
O, dej, pa nehej, nehej, nehej noret,
če ti ne paše, pejt k svoji mamici žvet,
če mislš, da kuhat ne znam,
tu vzem si lonce in skuhej si sam.
O, dej že nehej, pa nehej noret,
če ti ne paše, pejt k svoji mamici žvet,
če mislš, da kuhat ne znam,
vzem si lonce in skuhej si sam.
