Dajmo otroku roko, da nam bo skupaj lepo,
naj se spet tvoje srce prebudi, spomni se dobrih stvari.
Vzemi otroka v objem, polno topline je v njem,
ti boš postal z njim močnejši za dva, slišal boš prošnjo srca.
Ko pa privrejo solze, solza pomeni gorje,
nežno poljubi njegovo oko in ga pobožaj z roko.
Kje je prijaznejši svet, kje raste najlepši cvet,
kje med prijatelji srečno živiš, kje dobro mamo dobiš?
Včasih pomembne stvari zdijo se brez vrednosti,
če ne zapiraš za sabo vseh vrat, bodi otroku kot brat.
Kam vodi prava nas pot, pot brez težav in nezgod,
kdo mu pokazal bo prvi korak, kam bo šel mali junak?
Ko se postavi na svoje noge, pusti otroku naj gre!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
