Povej, a se ti ne zdi,
da drugačen si,
kot, da mar ti ni?
Daj, povej,
spodnesi mi zdaj tla,
da je ona ta,
ki je tvoja.
Ko na toplem ledu pleševa,
vsak po svoje sanjava
le midva, le midva.
Ni ona kot vanilija,
a diši na tebi, te izda.
A še sem tvoja,
še sem tu ob tebi.
Ta igra ne pozna meja,
predolgo sem vztrajala.
A še sem tvoja, tvoja vsa.
Si morda čas zdaj kradeva,
a nenadoma se začutiva?
Ne, ne grem nazaj
v ta lažnivi raj,
srce je polno saj.
Ne, dovolj mi je!
In iz inata v sebi
se upiram, znova tebi le
dajem vse,
dajem vse.
Nekaj, nekaj kot vanilija
zdaj diši na tebi.
Nekaj, nekaj to noč vleče me
znova, znova k tebi.
Če mi rečeš, da ne znaš naprej,
zamegljen je tvoj pogled na njej.
Še sem tu, še bom tvoja vsa
in vem, da še bom tu ob tebi!
Vedno znova sem na pol poti
in čeprav se vse narobe zdi
reci mi, da naj ustavim svet,
ker rad bi bil le tu ob meni.
Le nekaj, kar diši na tebi
te vleče vedno znova k sebi.
A še sem vedno tvoja, veš,
še sem tvoja, tvoja, tvoja,
tvoja, tvoja le.
Še ti dajem, dajem ti vse!
