Tukaj sva,
ne vem, kaj življenje bo prineslo.
Enkrat zima bo med nama,
pa spet pomlad zacvetela.
Kdaj utrujena od norih dni,
kdaj letela bova proti nebu.
Na razpotju bova stala,
isto cesto si izbrala.
Ker jaz bi s tabo šel čez to,
s tabo vem, da to lahko …
… vedno znova se zaljubim,
vedno znova zagorim.
In vem, da tu boš, ko ne bom junak
in tu boš, ko bo konc’ sveta.
Če se kdaj boš potopila,
se z mano znova boš rodila.
Moj bo zadnji tvoj poljub
in moja roka bo v tvoji,
nočem ti dajat obljub,
v dobrem in v slabem bom ob tebi.
… zato, daj mi roko, greva čez vse
dam ti svet, kjer s tabo dobro je
in če se bova potopila,
se bova skupaj spet rodila.
Daj mi roko, greva čez vse
dam ti svet, kjer s tabo dobro je
in če se bova potopila,
se bova skupaj spet rodila.
