Al’ me, al’ me boš kej rada imela,
ko bom, ko bom nosil suknjo belo,
sablji, sabljico pripasano,
puški, puškico nabasano?
Jaz bi, jaz bi te že rada imela,
ko bi, ko bi te sirota smela.
Pa mi, pa mi mam’ca branijo,
da imaš premajhno kajžico.
Kajži, kajžica res ni velika,
sem pa, sem pa fantič, kot se šika.
Čez en, čez en mesec al’ pa dva
se boš še za mano jokala.
Jaz se, jaz se že ne bom jokala,
rajši, rajši si bom druz’ga zbrala.
Taz’ga, taz’ga, k’ma zadost’ blaga,
hišico, hišico pa v štuka dva.
Tak, ki, tak, ki ‘ma visoke hiše,
taki, taki tebe ne poišče.
Tak, ki, tak, ki ‘ma zadost’ blaga,
taki, taki tebe ne pozna.
V cajteng, cajtengah je dost’ oglasov,
si bom zbrala taz’ga, k’ mi bo pasov.
Pa naj bode star al’ mlad,
le da, le da je zadost’ bogat.
Kaj se, kaj se boš ti tolk’ nosila,
kakor, kakor da b’ ti sama bila,
saj se, saj se k’tera še dobi,
ki je, ki je lepša kakor ti.
