Rad bi se spet pristno nasmejal,
na svojih nogah trdno stal.
Daleč, daleč stran
od solz in težkih ran
reši me v lepši dan.
Poglej me v razbolele te oči,
ki jokajo vse noči.
Le tebe si želim,
po tebi hrepenim,
na vso moč tvoje ime kričim.
A ti ne poslušaš me, ko pojem zate.
Ti ne opaziš me, ko gledam te.
Ne občutiš me, ko mislim nate.
Vsaj enkrat se nasmej
in nekam približno vsaj v mojo smer poglej.
A ne bom se vdal in roke kvišku dal.
Ne bom še z belo zastavo plapolal.
Še bom bitke bil in še se bom potil.
Vse do zadnje kaplje krvi se bom boril.
Brez tebe sem kot v temi izgubljen,
kot prazna flaša zapuščen,
kot cvet, ki ne cveti,
ptič, ki ne leti
in rešiš lahko me le ti.
A ti ne poslušaš me, ko pojem zate.
Ti ne opaziš me, ko gledam te.
Ne občutiš me, ko mislim nate.
Vsaj enkrat se nasmej
in nekam približno vsaj v mojo smer poglej.
A ne bom se vdal in roke kvišku dal.
Ne bom še z belo zastavo plapolal.
Še bom bitke bil in še se bom potil.
Vse do zadnje kaplje krvi se bom boril.
Nočem biti sam, a tebe ne izdam.
Ne bom šel ob ogenj se gret’ kam drugam.
Če človek ne stremi po tem, kar si želi,
dušo zataji in vse izgubi.
