Začne se tako:
Najprej nič ni bilo,
potem so rakete prestrelile nebo
in valček je novo leto naštel,
takrat si me na kratko objel.
Saj sploh ne veš, kaj sem rekla takrat,
tako, med poljubom: “Imej me vsaj rad”.
Saj sploh ne veš, kaj takrat si imel,
lahko bi me drugače objel.
Za šestnajst let
sem hotela še več.
Za to mladost,
si rekel, preveč.
Pa si se zbal
in si zbežal,
ti si se bal…
“Želim ti vse, kar si najbolj želiš,”
tako si mi dahnil: “Le enkrat živiš.”
Pa nisi upal, čeprav si želel,
lahko bi me drugače objel.
Konča tako:
Kot da nič ni bilo
in spet so zvezde okrasile nebo.
Še Strauss je tiho odplesal drugam,
prebiram misli in čakam na dan…
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
